Stari les, kot ga na primer dobimo z demontažo lesenih oken, se zaenkrat najpogosteje uporablja za toplotno energijo ali pa se ga zmelje in predela v iverne plošče. Cilj številnih prizadevanj znotraj različnih projektov v EU pa je ponovna uporaba čim večje količine odpadnega lesa.
Tako kot številna podjetja v naši panogi, tudi mi stare lesene okvirje zmeljemo in jih pošljemo v predelavo za npr. iverne plošče ali pa jih, v hladnejšem delu leta, uporabimo za pridobivanje toplotne energije. Ker si prizadevamo za trajnostno in k obnovljivim virom naravnano družbo, nas izredno veseli, da številne raziskave, ki jih podpira EU, kažejo, da bomo kmalu lahko stari uporabljen les, tudi ta, ki je bil v uporabi za lesena okna, v celoti ponovno uporabili in tako stopili še korak dlje k trajnostno usmerjeni družbi.
Cilj: večkratna uporaba
Vodilna na področju raziskav ponovne uporabe lesa je zagotovo Nemčija, kjer so v zadnjem obdobju dosegli pomembne premike pri raziskovanju ponovne uporabe nekoč že obdelanega in uporabljenega lesa. Nemški raziskovalci iz Inštituta Fraunhofer so tako na primer odkrili, da je mogoče večje kose rabljenega lesa reciklirati brez izgube kakovosti in tako prispevati k učinkovitejši rabi virov.
Težke kovine in sredstva za zaščito lesa je treba odstraniti
Preden uporabimo star les za pridobivanje termične energije, ga ne bi smeli kar v prvem koraku zdrobiti. Na primer pri rušenju starih zgradb ostanejo velike količine gradbenega lesa, ki je odlične kakovosti, ter ga je mogoče reciklirati. To drži tudi za les iz starih lesenih oken, ki je obdelan s sredstvi za zaščito lesa. Raziskovalci zgoraj omenjenega inštituta v testne namene namreč že uporabljajo postopke učinkovitega čiščenja lesenih površin. To velja tudi za les, ki je potencialno kontaminiran - to pomeni, da so v njem umetne snovi kot je PVC in druge barve na površini, ki vsebujejo težke kovine, kot npr. svinčevo belilo, ali v notranjosti sredstvo za zaščito lesa kot sta DDT in PCB, ki jih je potrebno termično odstraniti. Raziskovalci namreč ugotavljajo, da so celo v tem površinsko kontaminiranem lignoceluloznem materialu znatne količine uporabnega lesa, ki se ga da z ustreznimi postopki ločevanja ponovno uporabiti.
S posebnimi postopki že danes lahko ugotovimo ali je les kontaminiran, kako globoke so nečistoče in koliko površin je potrebno odstraniti. Zadnje raziskave kažejo, da je dovolj že, če odstranimo nekaj milimetrov vrhnje plasti. Odlična novica je, da ne glede na vrsto lesa in neodvisno od tega, ali je bilo uporabljeno sredstvo za zaščito lesa, umetna snov ali lak, z lesa lahko odstranimo nezaželene snovi. Za čiščenje površin se uporablja več različnih postopkov – poleg odstranitve z vrtečimi ščetkami in s peskanjem z različnimi abrazivnimi sredstvi tudi žaganje in oblanje.
In zakaj sploh razmišljati o ponovni uporabi starega lesa?
V prid koncepta ponovne uporabe ne govori samo dejstvo o trajnostni družbi, pač pa tudi dejstvo, da je stari les pogosto veliko boljše kakovosti z boljšo mehansko stabilnostjo, saj so drevesni sestoji nekoč rasli veliko bolj počasi kot v zadnjih desetletjih zasajeni gozdovi.
Vir: Revija Bauelemente, www.bauelemente-bau.de