Starinska okna za prenovo kulturne dediščine

Prenova stavbne kulturne dediščine zahteva veliko naše pozornosti. Odločitve so kompleksnejše kot pri novogradnji. Izrednega pomena je ohranjanje izvornega videza stavbe, a to še zdaleč ni vse.

Optimizirati je treba energetsko učinkovitost in imeti v mislih dolgoročne posledice za celotno stavbo, ko se ukrep izvede.

V nadaljevanju ponujamo odgovore na vprašanja, ki vam bodo olajšali celoten proces prenove starinskih oken kulturne dediščine.

Ocena stanja in možnosti prenove starinskih oken

Preden se lotimo posega v stavbno pohištvo kulturne dediščine, je treba najprej opraviti oceno stanja. Med tehnične (oz. z njim tesno povezane) kriterije spadajo naslednje lastnosti:

• splošno stanje: dotrajanost krila in okvirjev, stanje tesnil in sama funkcionalnost okovja;
• gradbeno-fizikalno stanje: stopnja zrakotesnosti pripir, toplotne lastnosti prozornega in neprozornega dela okna ter
• trdnost in stabilnost okenske konstrukcije: stanje osnovnega materiala, kot so mehanske poškodbe, poškodbe tesnil zaradi škodljivcev, izpostavljenost UV sevanju in poškodbe zaradi vlage.

Ko strokovnjaki ocenijo, v kakšnem stanju so starinska okna, se z njimi posvetujemo, na kakšen način lahko prenovimo kulturno dediščino. Pri tej odločitvi ključne vloge ne igra le ocena stanja, temveč tudi dimenzije stavbnega pohištva.

Na voljo so štiri različne možnosti. V nadaljevanju jih naštevamo po stopnji zahtevnosti in vloženega dela.

1. Najlažja in cenovno dostopna možnost je le zatesnitev pripir in reg ter obnova stavbnega pohištva.
2. Naslednja možnost je zamenjati enojno zasteklitev z dvojno. Obnovita se tudi obstoječe krilo in okvir.
3. Z zamenjavo okenskega krila z novim in novo zasteklitvijo poskrbimo za še večjo energetsko učinkovitost. Zamenja oz. obnovi se okovje in obnovi okvir.
4. Zadnja možnost je najbolj invazivna, saj se zamenja celotno okno z novim. Izdelano je kot posnetek izvirnika z energetsko učinkovito zasteklitvijo.

Obnova ali popravilo starinskih oken

Pri prenovi kulturne dediščine je vedno želja ohraniti čim več izvornih materialov. Obnova ali popravilo starinskih oken je korak, h kateremu stremijo tako lastniki kot konservatorji.

S konservatorskega stališča je najustreznejši ukrep ta, da se zastičijo rege in špranje ter nastavijo nasadila. Stara lesena okna so običajno sestavljena iz modularnih delov. To pomeni, da deli med seboj niso zlepljeni, le povezani z lesenimi zagozdami ali vijaki. Zlahka se jih da razmontirati in zamenjati poškodovane dele z novimi.

V primeru, da nam smernice prenove kulturne oz. stavbne dediščine ne dovoljujejo narediti izolacije na stavbo (stavba mora ostati neizolirana), se je treba držati določenih pravil pri obnovi ali zamenjavi zgodovinskih tipov oken.

Zamenjava oken

Vedno se favorizira nega in obnova pred zamenjavo. Zato se za korak zamenjave oken odločimo le, če ocena stanja kaže na nesmiselnost obnove zaradi dotrajanosti elementov. 

Pred posegom v stavbo kulturne dediščine je treba izdelati shemo oken. Zahtevano je narediti tudi arhitekturni posnetek osnovnega tipa okna na stavbi. Ta posnetek mora vsebovati izrise vseh detajlov – sredinske prepire, okrasnih zaključnih letvic, odkapnega roba, profilacije, mikrolokacije nasadil – v merilu 1:1.

Kot kriteriji za pridobitev kulturno-varstvenega soglasja za stavbe kulturne dediščine z nižjim pomenom zadošča le delavniška risba posodobljenega okna. To izdela izbrani izvajalec.

Nadgradnja ali zamenjava zasteklitve

Nekoč je zasteklitev oken služila večinoma le za preprečevanje prepiha in vdora padavin v prostor. V sodobnosti pa je zasteklitev kompleksen element okenskega sistema. Združuje toplotne, zvočne, svetlobne in varnostne elemente.

Okvirji starejših oken imajo običajno le enojno zasteklitev, kar pomeni da so razmeroma vitki. To pomeni, da obstaja velika verjetnost, da ne bodo prenesli povečane teže dvojne zasteklitve. Vedeti je treba tudi, kakšno globino profila zahteva določena zasteklitev.

V primeru, da imajo starinska okna kovinski, betonski ali kamnit okvir, je priporočljivo razmisliti o vgradnji novih okenskih kril na notranji strani. Tako se na zunanjosti ohrani prvotni videz, vseeno pa dosežemo dobro toplotno izolativnost.

Priporočila za ravnanje po obnovi ali zamenjavi starinskih oken

Pri menjavi stavbnega pohištva je treba vedeti, da močno vplivamo na celotno konstrukcijo stavbe. Lastnosti prostorov se spremenijo do te mere, da se jim moramo prilagoditi z novimi vzorci bivanja oz. načina uporabe prostorov.

Kaj točno to pomeni?

Starinska okna imajo slabe izolacijske lastnosti. Prihaja do kondenzacije – ta se najpogosteje zadržuje na notranji strani stekel. Ko vgradimo nova, energetsko učinkovitejša stekla ali okna, je stopnja nekontrolirane izmenjave zraka (skozi pripire in rege, ki ne tesnijo) mnogo manjša. Vodni hlapi kondenzirajo na hladnejših stenah in vogalih stavbe. Ko do tovrstne kondenzacije prihaja dalj časa, to privede do nastanka plesni.

Temu v izogib ZRMK svetuje aktivnejše prezračevanje prostorov. S tem odvedemo odvečno količino vlage iz prostora. Naj opozorimo, da iz prostora lahko odvedemo zgolj toliko vlage, kolikor je razlika med trenutno vsebnostjo vlage v notranjem in zunanjem prostoru.

Če bi si želeli dodaten nasvet o prenovi ali zamenjavi starinskih oken, si brezplačno prenesite e-vodnik za preudaren nakup oken. V njem boste našli nabor vseh najpomembnejših informacij, ki bodo vaše odločitve olajšale.