Prenova meščanskega stanovanja v butični hotel Gentry

O tem, kako se je staro stanovanje v kulturno zaščiteni stavbi v središču Maribora prelevilo v »lifestyle« butični hotel, smo se pogovarjali z njegovima lastnikoma, Andrejo in Mihom. Skozi intervju nam bosta opisala celotno pot od njune odločitve za nakup, prenove in izbora materialov do tega, kaj je pretehtalo pri izbiri stavbnega pohištva.

Od kod ideja, navdih, za butični hotel? Sanje od malega, katerega od vaju, ali ideja, ki se je porodila kasneje?

Potovati, raziskovati neznane kotičke, spoznati navade, najljubše lokale domačinov, začutiti pristen utrip izbrane destinacije, iskati in primerjati nastanitve … vse to je bila od nekdaj najina strast. Želja nekoč odpreti nastanitev, ki bo združevala spoštovanje do tradicije, naravnih materialov in slovenske obrti, hkrati pa gostu nudila udobje butičnega hotela, pričarala občutek domačnosti ter odražala najino osebno noto, je bila prisotna že dalj časa. Ko pa se usodnega dne, po naključju, na prvi pogled zaljubiš v staro meščansko stanovanje sredi »totega Maribora«, preprosto veš, da je potrebno ideji dati priložnost, da zaživi.

Prenove starih zgradb v mestnih jedrih so zagotovo poseben zalogaj… Kako je bilo?

Drži. Prenove starih zgradb v mestnih jedrih so vedno velik zalogaj, ki smo ga kar hitro po pričetku del občutili tudi na lastni koži. Vse se "ustavi" že pred stebričkom, ki naznanja vstop v cono za pešce. V samem mestnem jedru je promet omejen zgolj na določene ure, namenjene za dostavo in prav to je od nas zahtevalo kar precej iznajdljivosti in prilagajanj.

Pisalo se je leto 2017. Po prvem ogledu, kasnejšem še z obema očetoma, sva se le odločila za nakup stanovanja. Stanovanje je bilo že v osnovi razporejeno po najinih željah. Štirje ločeni vhodi, 4 sobe. Torej popolni tloris, ki je že sam po sebi nakazoval, da bova idejo realizirala v dveh sobah, apartmaju in recepciji oz. sprejemnem prostoru.

V slabih treh letih od nakupa do odprtja sva naletela na precej preprek, predvsem gradbenih, ki pa jih je v vsakdanjem delu in opravljenih več kot 4500 urah uspešno premagoval Mihov oče Slavko. Nasploh je projekt bil izziv tako glede iskanja izvajalcev del, ki bi ustrezali temu, kar sva si zamislila, kot domiselnih logističnih rešitev dostave materiala. Ker ničesar nisva želela prepustiti naključju, sprejemati kompromisov, kjer to ni bilo nujno potrebno, ali se zadovoljiti z bližnjicami, smo se obnove lotili po načelu, da vsaka dobra stvar potrebuje svoj čas. Veliko del smo opravili v lastni režiji, pri tistih, ki jih nismo, smo bili strogi »nadzorniki«.

Ker nosi zgradba častitljivo letnico, se je ideja povezave med »starim« in »novim« zdela še toliko bolj primerna. Že od osnovne ideje sva vedela, da bo uporaba naravnih materialov ključno vodilo, ki sva mu po tem, ko smo stanovanje očistili ometov, tal, starega stavbnega pohištva ... dodala še idejo, da del materiala ponovno uporabimo. Tako je npr. večina pohištva v sobah izdelana iz lesa, ki je pred tem bil vgrajen v sama tla stanovanja.      

Se je bilo pri prenovi potrebno ozirati tudi na predpise Zavoda za varstvo kulturne dediščine?

Stavba je datirana pod leto 1863 z arhiviranim spisovnim delom gradbenega dovoljenja z načrtom vred. Zaradi stavbne dediščine je bilo potrebno upoštevati predpise Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Okna in vrata so morala biti lesena, oblike so morale slediti vzoru starih. Arhitekt Darko Kores je izdelal načrt sodobnih vhodnih vrat, ki odražajo izgled prvotnih. Pravi unikat, za izdelavo katerega smo, kar nekaj časa iskali mizarja.

Z okni je bilo veliko lažje, po ogledu in meritvah s strani AJM, sva hitro prejela izris načrta oken. Najina zahteva je bila, da so okna tako glede dimenzij, kot delitve z letvicami, enaka obstoječim oknom, čemur so v AJM tudi dosledno sledili. Pred samo izdelavo smo na sedežu AJM še skupaj, s pomočjo starih fotografij iz arhiva, določili barvo lesa. Priznava, da so bili na AJM-u precej potrpežljivi, preden sva dokončno določila odtenek »sive« .    

Kako sta izbirala materiale in ponudnike, opremo? Sta izbirala sama ali sta imela kakšno strokovno pomoč?

Glede materialov sva bila že od vsega začetka odločena, da želiva uporabiti čim več naravnih materialov. Že pri načrtih sva se omejila na les – steklo – kovino; ko smo pod ometom na oboku recepcije odkrili še prelep opečni strop, smo kot dekorativni element v sobah dodali še opeko. Večina lesa je ponovno uporabljena, les iz tal je vgrajen v pohištvo, tramovi so bili del 100 let starega senika, opeka je več kot 40 let ležala za staro hišo, nekaj originalnih oken lahko najdemo kot dekorativni element v sobah. Ideje sva sicer zbirala sama, tako na kreativnih družbenih omrežjih, v revijah, kot na potovanjih, kjer sva namensko izbirala namestitve, ki bi nama lahko ponudile še dodatne ideje za zadnjo piko na »i«. Vse to je kasneje arhitekt izvrstno prenesel v sam načrt.

Ponudnike in opremo sva izbirala popolnoma sama, iskala sva tako dolgo, dokler nisva našla primernega izvajalca ter opreme, ki bi odražala najino zamisel. Če pogledava nazaj, sva za laika z omejenimi finančnimi sredstvi opravila kar dobro delo, Miha je opravil vse možne raziskave na spletu, preden sva se odločila za najmanjšo stvar, Andreja pa je namesto po tehničnih lastnostih izbirala po »izgledu«, vendar tako dolgo, dokler izbrano ni bilo dovolj dobro. Morda pa je bila prednost tudi v tem, da imava oba kar precej občutka za "lepo".

Sta se veliko ukvarjala z izbiro stavbnega pohištva? Kaj je odločilo izbiro?

Pred samo odločitvijo sva obiskala Sejem Dom in Sejem Ambient, kjer sva spoznala veliko kvalitetnih slovenskih proizvajalcev lesenih oken. Na podlagi ponudb sva nato naredila ožji izbor, s tremi proizvajalci smo se srečali na objektu, nato pa sva se, predvsem na podlagi časovnega okvirja dobave ter posluha za najine želje, odločila za ponudnika.

Kako ste izbrali ponudnika – zakaj AJM?

Najina zgodba, že pred odprtjem, je temeljila na naravnih materialih in lokalnih obrtnikih. Dodaten jeziček na tehtnici pa je bil pridobljen certifikat podjetja AJM "Znak kakovosti v graditeljstvu za montažo stavbnega pohištva po smernicah RAL". Tega prejmejo le izvajalci, ki znatno odstopajo od povprečja. Že po prvem ogledu objekta je bilo jasno, da ima podjetje AJM izkušnje z zahtevami tako Zavoda za varstvo kulturne dediščine, glede stavbnega pohištva, kot z zahtevami razpisa Eko sklada, na katerega sva se želela prijaviti. Pred izmerami nama je sodelavec AJM-a pokazal še referenčni objekt v starem mestnem jedru, kjer so pri izdelavi sledili podobnim zahtevam. Slednje naju je prepričalo, da sva v dobrih in predvsem profesionalnih rokah.

Kako so potekala dela vgradnje oken? Zgradba je v središču mesta, potrebno je bilo pripraviti tudi okolico, da dela potekajo varno za vse, ki se tako ali drugače nahajajo v bližini. Kako je bilo s tem?

Pred samo vgradnjo oken je bilo potrebno pripraviti odprtine, ki so nakazovale RAL montažo zaradi maksimalnega energetskega prihranka okna. Prav tako je bil to kasneje eden izmed pogojev za pridobitev subvencije Eko sklada. Zaradi cone za pešce je bilo potrebno dodatno poskrbeti za vstop z dostavnim vozilom v omejenem časovnem okvirju. Vgradnja oken je sicer potekala hitro in nemoteče, monter je bil v pomoč tudi pri zbiranju slikovnih dokazil postopka montaže, ki so bili ena izmed zahtev za pridobitev subvencije Eko sklada. Ker se stanovanje nahaja na dvorišču in na ločenem kraku stavbe, vgradnja ni bila moteča za ostale stanovalce.

Kako delujejo okna v praksi – središče mesta, hrup iz okolice,… So morebiti kakšni odzivi gostov v tej zvezi?

Ker smo v osrčju mestnega jedra, smo pri načrtovanju morali razmišljati tudi o zvočni in toplotni izolaciji. Prav iz tega razloga sva izbrala troslojna okna. Kljub lokaciji objekta, hrupa v sobah ni zaznati, kar pogosto izpostavijo tudi najini gosti. Še posebej, če bivajo pri nama ob koncu tedna, v času koncertov ali prireditev in se neposredno iz mestnega vrveža umaknejo v sobo. Takrat pogosto prejmeva komentar, da so presenečeni, kako tiho je v sobi, brez zaznanega zunanjega hrupa.

Kako je z uporabo, nego in vzdrževanjem lesenih oken? Kaj bi rekli, imate s tem veliko opravka?

V zadnjih treh letih ni bilo posebnega vzdrževanja, tudi barva lesa je ostala nespremenjena. Okna je potrebno le očistiti, :) da imajo gostje jasen razgled na okolico.

 Od kod prihajajo vajini gostje? Kaj pravijo o Mariboru, Sloveniji?

Lahko rečeva, da sva svojo zgodbo uspešno razposlala celotnemu svetu. Čakava le še na prve goste z Antarktike :), ostali kontinenti so bili že deležni najinega gostoljubja. Večina gostov pa prihaja seveda iz sosednjih držav.

Ni nujno, da potrebujete repliko starinskih oken z lastnostmi modernih. Nakup oken vedno predstavlja izziv, saj je stavbno pohištvo velik del investicije v nepremičnino. Pri izbiri kakšna AJM okna so pravšnja za vaš dom, vam bo pomagal naš Pomočnik za pravo izbiro stavbnega pohištva. Prenesete si ga lahko v obliki aktivnega pdf dokumenta in skozi odgovore na vprašanja ugotovite, kateri izdelek vam je pisan na kožo.