Tina in David Rožmarin sta za svojo novogradnjo izbrala aluminijasta okna.
Kot se za arhitektko in inženirskega oblikovalca spodobi, sta v to odločitev vložila veliko časa in truda, odločila sta se za najboljša okna, ki jih je moč dobiti za sodobno novogradnjo. Vas zanima, kako sta s strokovnimi argumenti upravičila to izbiro in v kakšni meri je na odločitev vplival osebni okus?
V intervjuju preberite, katere lastnosti alu oken prepričajo strokovnjake gradbene stroke. Odkrijte najbolj izrazite prednosti in tudi manj opazne odlike, ki jih ob izbiri modernega stavbnega pohištva prepoznajo arhitekti in oblikovalci. Izkušeni mojstri gradbenih strok upoštevajo vse relevantne lastnosti oken, odločitve pa sprejemajo tudi na podlagi aktualnih trendov v sodobni arhitekturi. Dragocene informacije iz intervjuja zato pomagajo pri nakupu novih oken in dokazujejo, da so aluminijasta okna za novogradnjo gotovo prava izbira!
Dom je biti v svojem zavetju, zaščiten. Imeti občutek, da se vedno lahko vrneš nekam, kjer se počutiš varovanega. Je naš unikaten prostor, kjer se veselimo, uživamo, delamo, kakor želimo in kar želimo kot posamezniki in kot družina. Daje nama toplino, ljubezen drug do drugega, in sva srečna ter ponosna, da imamo lahko streho nad glavo in svoje zavetje. Še toliko bolj pa ceniva svoj dom, saj sva si ga ustvarila po lastni zamisli, željah, vključno tudi s projektiranjem in izvedbo določenih segmentov. Zelo rada imava svoj dom tak kot je, saj je izdelan po meri samo za naju in našo družino, je unikat kot midva in se vsak dan z veseljem rada vrneva domov.
Nisva se želela odpovedati arhitekturi kot taki in posledično velikim zasteklitvam. To je za seboj potegnilo, da bodo zaradi statičnih lastnosti te morale biti aluminijaste.
Oba izhajava iz sorodnih ved in tehničnih smeri šolanja, arhitektka in inženirski oblikovalec izdelkov, in je nekako že po naravi bila želja po svoji hiši, ki bo naš dom. K temu je pripomoglo tudi to, da en prihaja iz mesta (stanovanja) in je bila želja po večjih prostorih, drugi pa prihaja z dežele, kjer ni bilo želeno, da bi šel v »manjše« prostore, ker je bila navada po »večjem«. Posledično tudi to, da nas je v družini pet.
V osnovi sva bila prepričana, da bodo ta zaradi velikosti morala biti aluminijasta. Prav tako je bila najina želja, da so iz aluminija. Tudi zaradi prejšnje službe, kjer sem bil zaposlen kot vodja projektov v industriji predelave in proizvodnje aluminija. In kot poznavalec lastnosti aluminija je to bila velika želja.
V osnovi so bile ponudbe alu oken zelo visoke, vmes sva že obupala in se sprijaznila, mogoče bova res morala spremeniti odprtine oziroma se sprijazniti z večjimi PVC profili ali dodatnimi prečkami/delitvami. Med odločanjem in izbiranjem sistema ogrevanja sva naletela na gospoda Oučka (elektromehanika Jožef Ouček s.p.), ki naju je peljal v referenčni objekt, opremljen s toplotno črpalko istega tipa, kot bi jo dobila midva (ki sva jo potem pri njemu tudi vzela), in tam sva videla zasteklitve sistema Wicona. Gospod nama je dal kontakt AJM komercialistke v Murski Soboti, gospe Renate. Pri tem nisva niti vedela, da AJM izdeluje tudi alu okna. Kasneje je vse skupaj steklo kot sicer, tudi cena je bila sprejemljiva, vendar smo se do želene vrednosti še pogajali. Celoten proces izbire stavbnega pohištva pa je trajal nekje eno leto.
Kot že omenjeno, tako les kot PVC sta statično manj stabilna kot aluminij. In če bi želela doseči dovolj dobre statične lastnosti pri najinih željah in velikosti elementov, bi morali biti profili/okvirji bistveno »debelejši«. Posledično bi profili odvzemali vidno polje, prav tako bi s tem bil objekt vizualno drugačen, kar pri želeni arhitekturi ni bilo dopustno. Če pri PVC ne bi »povečali« profilov / izbrali »debelejših«, nam nihče in noben proizvajalec ne bi priznal garancije.
Za naju je izolativnost bila sekundarnega pomena, raje sva izbrala boljša stekla in s tem pridobila na izolativnosti, saj je procent stekla v razmerju z okvirji pri velikih elementih bistveno večji kot pri manjših elementih. Zato je skupna izolativnost okna bila primerljiva z vgrajenim steklom in okvir elementov kot tak ni imel bistvene teže pri izolativnosti.
Senčila so planirana, vendar ne na vseh zasteklitvah, a še niso izvedena. Na južni strani, kjer je največ zasteklitev, pa so zaradi arhitekture vsi elementi zamaknjeni v notranjost, ravno zaradi senčenja. Poleti je sonce visoko in zamaknjen okvir/element v popoldanskih časih ni nikoli izpostavljen direktnemu soncu. Pozimi pa obratno, ko je sonce nižje, zamaknjen element ne vpliva na senčenje in imamo solarne pribitke, kar je dobrodošlo. Za doseganje »privatnosti« pa sva se odločila za zatemnilne zavese, ki dodajo toplino in domačnost v prostorih ter obenem zasenčijo prostor. V bližnji prihodnosti se bodo montirala senčila, kjer so ta predvidena, in izbrala bova screen roloje kot tudi namenska drsna polkna.
Vsekakor bi spremenila kaj v notranjosti objekta glede prostorov (WC, pralnica, kabinet, dodatna otroška soba). Mogoče tudi kako okno za odpiranje več namesto fiksne zasteklitve. Generalno pa ne bi bilo sprememb kar se tiče same zasnove, gabaritov in arhitekture hiše.
Moški načeloma nimajo problema z rokovanjem, ženske pa se morajo nekoliko potruditi, da se elemente/krila »spravi v pogon«. Sva pa opazila, če imamo »novince« ali občasne goste na obisku, jim morava pokazati rokovanje z drsnimi elementi, saj vsi niso vešči rokovanja z njimi.
V kolikor pride do več zaporednih vročih dni, kjer se pregreje vsak kotiček objekta/hiše, si ohlajamo prostore z aktivnim hlajenjem kjer imamo vgrajene klimatske naprave. Pozimi pa »hladna« zavesa, niti ni hladna in veliko pripomore, da se hladen zrak med zasteklitvami in zaveso »ustavi«. S tem ne čutimo mrzlega seva iz strani elementov. Kadar pa je sonce nižje, pa jih seveda odkrijemo in je občutek več kot odličen, sploh pa topel, ko v objekt posije direktno sonce.
Pomemben faktor je bila varnost, da omogočajo večtočkovno zaklepanje. Glede estetike pa je bilo tako, da nisva imela v mislih prav nobenega modela, niti kje jih bova vzela, in sva bila odprta za vse. Ko pa sva bila na obisku v AJM, sva se zaljubila v model lesenih vrat, ki je bil razstavljen v salonu, in sva rekla »točno te želiva«. V tem primeru je potem prevladala estetika teh želenih vrat, ampak je model seveda omogočal tudi večtočkovno zapiranje. In zadoščeno je bilo obojemu.
Vzdrževanje lesenega krila vrat, vgrajenega v alu podboj, je to, da jih je potrebno vsaj dvakrat letno naoljiti, in tega se tudi držimo, zato so enakega videza kot takrat, ko so bila nova. Vrata je treba ob spremembi letnega časa nastaviti, kar ni najbolj želeno. Vzdrževanja ostalih alu elementov ni, razen čiščenja steklenih površin, kar velja tudi za PVC ali lesene elemente. Ker pa so površine res velike, nam na pripomoč priskoči robotski sesalec za okna.
Za montažo so poskrbeli sami na AJM, vključno s tem, da so morali en parapet odprtine podreti in potem nazaj sezidati, v nasprotnem primeru ne bi spravili elementov v objekt.
Naj ne sklepajo kompromisov pri vgradnji oken, saj gre za dolgoročno investicijo, ki se bo obrestovala, če ne drugje sigurno pri kvaliteti bivanja, kar je najpomembnejše.
Pozornost naj polagajo na kvalitetno pripravljeno ponudbo, pri čemer je vsebina ponudbe izjemno pomembna, kaj točno boste sploh dobili za podan znesek/ceno. In naj ima proizvajalec oken urejene poprodajne aktivnosti, reklamacije in odpravljanje napak.
Žal morava povedati, da v kolikor bi vhodna vrata izbirala še enkrat, verjetno ne bi izbrala lesenih, ali pa bi izbrala lesena, pri katerih je izdelava lesenega krila/sredice drugačna (takrat ni bilo druge opcije v ponudbi kot te, za katere sva se odločila). Namreč ustvarja se »bimetal efekt«, saj je sredica jeklena in jih zvija, čeprav niso izpostavljena direktnem soncu. Poleti konveksno, pozimi konkavno (gledano od znotraj). Zato jih je ob spremembi letnega časa treba nastavljati. Spremenila bi tudi, da bi se ob meritvah bolj posvetovala glede večjih zasteklitev, saj se je izkazalo, da prihaja do velikih raztezkov, in bi zato elemente naredili nekoliko nižje, da bi imeli več prostora med elementom in konstrukcijo hiše za kompenziranje raztezkov – »dihanje elementov«. Posledično do lepšega drsenja krila v HST elementu.
In, da bi moral biti pri montaži nujno zraven celoten čas montaže, da ne bi prišlo kasneje do manjših reklamacij, ki jih je AJM sicer odpravil v poprodajnih aktivnosti.
Ker je hiša prostorna opažava, da imajo otroci res dovolj veliko površin za gibanje in »norčije«, tako poleti kot tudi pozimi, ko se vsi bolj zadržujemo v hišah, in v tem uživajo. Zelo radi pa se zadržujejo na zunanjih površinah, saj je hiša umeščena v mirni del soseske, kjer ni »vrveža« in ni zunanjih motenj.
Če vas je izkušnja Tine in Davida navdušila, vam lahko za pomoč pri izbiri vašega idealnega okna pomaga naš Pomočnik za pravo izbiro stavbnega pohištva, ki si ga lahko brezplačno prenesete