Strokovnjakinja odgovarja: Kakšna je optimalna zasteklitev oken?

Pri izbiri oken se vsem kot po pravilu porajajo vprašanja o uporabi v praksi. Najpogosteje se ta vprašanja navezujejo na varnost, prepuščanje toplote oziroma izolativnost, konec koncev pa tudi, kako se zaščititi pred radovednimi pogledi sosedov in mimoidočih v intimo domače dnevne sobe ali kopalnice. O tem smo se pogovarjali z Alenko Grubišić Čabo, strokovnjakinjo za stekla v podjetju AJM z dolgoletnimi izkušnjami iz prakse. Poudarila je, da so si stekla, ki so vgrajena v okna, lahko zelo različna in imajo temu primerno tudi različne lastnosti.

1. Kakšna stekla za zasteklitev oken se danes najpogosteje uporabljajo?

Za zasteklitev oken se danes uporabljajo toplotno-zaščitna izolacijska stekla, ki so dvo- ali trislojna, prostor med sloji pa je polnjen večinoma z argonom. Dodatno imajo različne karakteristike, najpogosteje sončno in zvočno zaščito. Toplotno izolacijo stekla določa vrednost Ug = koeficient toplotnega prehoda. Gre za koeficient, ki nam pove, kolikšna količina toplote se v določenem času in ob temperaturni razliki 1 stopinje Kelvina izgubi skozi površino v velikosti 1 m² stekla.

2. Ali je zasteklitev velikih steklenih površin drugačna kot pri oknih običajnih velikosti?

Od velikosti stekla je odvisna debelina stekla. Večja je velikost oziroma površina stekla, večja je njegova debelina, ki se večinoma giblje od 4 do 10 milimetrov. Zasteklitev v osnovi ni drugačna, je pa pri večjih površinah stekla potrebna večja mera previdnosti in uporaba specifičnih orodij, saj so tovrstna stekla tudi težja. Uporabljamo dvigala, vakume za dvig stekla in podobno. Ustrezno debelino stekla glede na dimenzije pa določi proizvajalec, o tem ne odloča kupec, saj gre za vprašanje statike in varnosti.

3. Kakšna je razlika med protivlomnim in navadnim steklom?

Protivlomna stekla so večslojna lepljena stekla. Lepljenje je izvedeno s posebno folijo. Koliko plasti bo zlepljenih, je odvisno od stopnje protivlomne zaščite, ki jo od stekla želimo. Za minimalno zaščito sta zlepljeni najmanj dve stekleni površini.  Pri najnižji fazi protivlomne zaščite steklo zdrži osnovne udarce, pri najvišji pa strelne krogle. Značilnost lepljenega stekla je, da ob poškodbi ne razpade, temveč nudi nadaljnjo zaščito.

4. S kakšnim orodjem in močjo moraš udariti, da razbiješ zasteklitev standardnega okna? Ali se na primer razbije steklo balkonskih vrat, če s sekiro enkrat udariš vanj?

Navadno float steklo brez večjih težav razbijemo z močnim udarcem s topim predmetom. Vsem so znani prizori razbitja stekel celo z dovolj močnim brcem žoge. Tako se tudi balkonska vrata s povprečno močnim udarcem s sekiro seveda razbijejo. Če želimo protivlomno zaščito, je potrebno uporabiti eno od oblik nelomljivega varnostnega stekla.

5. Ali obstajajo stekla, skozi katera normalno vidiš ven (steklo ni peskano), nasprotno pa se v prostor ne vidi, čeprav je v njem prižgana luč? Primer je lahko veliko okno v kopalnici, v kateri si ne želimo, da nas zvečer gledajo sosedje.

Steklo je v osnovi transparentno, obstajajo pa seveda določeni nanosi, s katerimi dobimo stekla z refleksijo, vendar bo takšno steklo pri prižgani luči vedno prosojno. Stekla, kot se ga omenja, dobimo, če se ga emajlira ali pobarva – le tako je možno, da se pri prižgani luči ne vidi ničesar.

Obstajajo tudi tehnične rešitve, kjer pa ne gre več samo za steklo. Eno od takih je steklo z t.i. magic folijo, ki omogoča funkcijo zameglitve ali transparentnosti. Tukaj bo prišlo do zakritja, vendar bodo še vedno vidni obrisi oziroma sence v primeru notranje osvetlitve. Obstajajo seveda še posebna »špijonska ogledala«, kjer se dejansko ne vidi nič: steklo je kot ogledalo na eni strani, na drugi strani pa popolnoma transparentno, ampak praviloma to niso rešitve za zasteklitev objektov.

Obstajajo pa še ornamentna stekla. Ta sicer prepuščajo pogled, vendar lahko s svojimi vzorci tega popačijo in tako zagotovijo določeno mero intime.

6. Kakšno zasteklitev moramo izbrati, če želimo, da v hišo kar najmanj prepušča poletno vročino, tudi če pozabimo zatreti senčila?

Imamo stekla, ki glede na svoje karakteristike in obdelavo prepuščajo le določeno mero svetlobe in energije. Glede na to prepustnost in želje stranke potem izberemo ustrezno steklo. Včasih so bila ta stekla zelo temna, danes temu ni več tako. Kljub temu pa ohranjajo lastnosti, ki jih želi stranka. V tem primeru govorimo o sončno-zaščitnih steklih. 

7. Kakšne so razlike v cenah?

Konkretne številke je težko navajati, saj je cena odvisna od številnih dejavnikov. Dejstvo je, da z dodatnimi specifikami, ki jih od stekla želimo, njegova cena narašča.

Pri AJM sicer uporabljamo visoko kakovostna stekla slovenskih in tujih evropskih proizvajalcev. 

8. Kakšno zasteklitev oken na podlagi vaših dolgoletnih izkušenj priporočate za današnji čas, ko je energetska varčnost na prvem mestu?

Pri izbiri stekla sta ključni lokacija bivanja in mikrolokacija objekta – njegova umeščenost v prostor, lega, osončenost… Za kontinentalni del Slovenije, kjer imamo izrazito visoke temperature poleti in nizke pozimi, vsekakor priporočam izbiro trislojnega toplotno-zaščitnega stekla, po možnosti v kombinaciji s sončno zaščito. Na primorskem in priobalnem delu, pa naj bodo stekla sončno-zaščitna. 

Razlikovati moramo tudi med tem, ali je objekt v mestu ob oblegani prometnici ali v spalnem naselju ali na vasi ob robu gozda, saj so potrebe po zvočnih izolacijah stekla zelo različne. Zato je pomembno, da našim strokovnjakom v prodajnih salonih čim bolj natančno opišete lokacijo objekta ali še bolje, da se naš strokovnjak oglasi na objektu, opravi izmere in glede na lego predlaga za vas najboljšo rešitev zasteklitve.

Za več koristnih informacij si prenesite pomočnik za pravo izbiro stavbnega pohištva.